Kako pomemben dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti je digitalizacija

V Sloveniji je gospodarstvo razmeroma v dobri kondiciji, tudi znanje imamo, a smo v procesu digitalizacije prepočasni in vanjo premalo vlagamo, strne stanje našega gospodarstva Peter Wostner iz urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Poudarja tudi, da kaj dosti časa za odlašanje ni, saj se intenziven prehod v industrijo 4.0 pričakuje še pred sredino tega desetletja.

»Slovenija se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe sicer uvršča rahlo za povprečjem EU, a svoj zaostanek postopno povečuje. Podjetniški sektor zaostaja pri vlaganjih v opremo IKT, programsko opremo in podatkovne baze, kar še posebej velja za predelovalne dejavnosti,« je zapisano v poročilu o produktivnosti, ki so ga za leto 2020 izdali v Umarju. »Zato je nujna proaktivna razvojna politika s pospešenimi vlaganji v javnem in zasebnem sektorju ter preusposabljanje kadra,« še poudarja urednik omenjenega poročila Peter Wostner.

Ne zaupamo, ker premalo vemo
Wostner, sicer strokovnjak za razvoj, konkurenčnost in teritorialne politike, proračun in kohezijsko politiko EU, meni, da je treba spremeniti tudi miselnost, da je digitalizacija nekaj negativnega, da bosta robotizacija in avtomatizacija vzeli delovna mesta. Po vseevropski raziskavi je namreč Slovenija na repu po zaupanju v pozitiven vpliv digitalne tehnologije na družbo. Wostner je prepričan, da je to zato, ker digitalno tehnologijo pri nas neprimerno predstavljajo. Prepogosto mislimo, da je ne bomo znali upravljati oziroma da nam ta tehnologija ne bo koristila.

»Pa vendar digitalna tehnologija zelo poenostavlja naše življenje in nam tako ali drugače viša prihodek. Posledična optimizacija niža stroške dela in procesov, manj porabimo sredstev oziroma energije, manj je napak v proizvodnji, produktivnost je večja, tudi stroški javnih storitev so nižji. Vse to niža stroške dela, torej posledično viša naš dohodek. Robotizacija in avtomatizacija nam prihranita čas, saj namesto nas opravita cel kup nalog oziroma opravil, tako da imamo več časa zase, za družino, prijatelje in rekreacijo, torej nam omogoča bolj kakovostno življenje. Raziskave v tujini, v tistih podjetjih, ki so že digitalizirala svoje delovne procese, razkrivajo, da ta podjetja ne odpuščajo delavcev, ampak celo povišujejo zaposlovanje. Pri nas pa je še precej zakoreninjeno prepričanje, da digitalizacija in avtomatizacija pomenita zgolj odpuščanje.«

Digitalizacija se me ne tiče!? Ali pač!
Kot še pove Wostner, se slovenska velika podjetja v smislu robotizacije in digitalizacije na evropskem parketu izkažejo zelo dobro, precej več težav z razumevanjem njunega pomena pa imajo preostala. Ta so tudi bolj odvisna od razvojnih politik države. »Še posebej je skrb vzbujajoče stanje med srednjimi podjetji, kjer jih po podatkih Sursa kar 43 odstotkov ocenjuje, da jih digitalizacija ne zadeva. Nižja intenzivnost razvojnih podpor na tem področju se v Sloveniji glede na konkurenčne države posledično zrcali tudi v nižji intenzivnosti lastnih vlaganj, še posebej v malih in srednjih podjetjih. To zmanjšuje dinamiko povezovanj ne samo med institucijami znanja in podjetji, ampak znotraj celotnega sistema. Na prehodu v industrijo 4.0 bi moralo biti po nekaterih ocenah do dve tretjini naložb usmerjenih v tako imenovani neoprijemljivi kapital, to so raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacija in znanje.«

Kot dodaja sogovornik, velja omeniti tudi našo digitalno infrastrukturo oziroma hitro in zanesljivo dostopnost, ki je še na marsikaterem območju Slovenije težava. Izjemnega pomena je dostopnost do tehnologije 5G, za katero je zdaj že jasno, da predstavlja ključ pri uvajanju rešitev industrije 4.0. Javni sektor bi lahko v procesu digitalizacije odigral še bolj proaktivno vlogo, na primer z uvajanjem referenčnih rešitev za težave, ki jih imajo podjetja pri digitalnem poslovanju z državo, kjer Slovenija znotraj EU zaseda nezavidljivo 23. mesto.

Več si lahko preberete v članku Ikt.finance TUKAJ