Konferenca Go Digital 2018: Ali bo Slovenija uspešna v digitalni ekonomiji?

Zadnji poziv za digitalno gospodarstvo je bil moto konference Go Digital, ki so jo zaznamovali odlični domači in tuji govorci, zanimiva predavanja in živahna razprava v okviru okrogle mize na temo digitalne preobrazbe.

Konferenco, na kateri so govorci izmenjavali mnenja, ideje in izkušnje o tem, kako bi lahko vpeljevali nove inovacije v podjetja, na katere družbene fenomene in tehnologije moramo biti pozorni in kaj potrebujemo za razvoj uspešnega produkta, sta organizirala GZS - Združenje za informatiko in telekomunikacije in SRIP IKT Horizontalna mreža v soorganizaciji z Ministrstvom RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, DIH, BASS.

V uvodnem nagovoru so Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, Aleš Cantarutti, državni sekretar na MGRT in Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, poudarili nujnost digitalne transformacije.Za uspeh v bliskovito se spreminjajočem digitalnem gospodarstvu je ključno hitro in drzno ukrepanje podjetij na vseh področij. Če želimo hitreje rasti in se razvijati na področju razvoja digitalne ekonomije, morajo podjetja ponotranjiti transformacijo digitalizacije in dvigovati raven digitalnih kompetenc. Države, ki so se intenzivno lotile digitalizacije in avtomatizacije, so povečale produktivnost in zaposlenost, meni dr. Peter Wostner, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Vendar pa uspešnost digitalne preobrazbe podjetja ne morejo izpeljati sama. »Potrebno je spremeniti kulturo, iskati in priti do novih idej, ne samo znotraj svoje organizacije, temveč ustvariti eko sistem, znotraj katerega funkcionira,« je dodal.

Gost konference dr. Igor Benko, Slovenec, zaposlen pri Googlu, je poudaril, da pripelje k digitalizaciji podjetja tudi kultura z vrha podjetja, pri čemer mora biti vrh sposoben posredovati svoje vrednote in cilje vsem zaposlenim. 

Da je Slovenija na določenih področjih že uspešna, se kaže v dobrih praksah in domenskih znanjih, na katerih je potrebno graditi naprej, meni Matej Čer, prokurist podjetja Avant car. »Ključno je, da razumemo trende prihodnosti na domenskem področju, pričakovanja potrošnikov ter poslovne modele prihodnosti in da danes na njih gradimo in se povezujemo z različnimi deležniki, kot so dobavitelji, razvojni partnerji in podjetja, ki lahko plasirajo tovrstne rešitve na trg. Pri tem moramo vključevati digitalne tehnologije, ki nam omogočajo ekonomijo obsega«.

Digitalni ekonomiji se moramo prilagoditi, saj nas digitalizacija spremlja povsod. »Digitalizacijo moramo predvsem poosebiti kot del podpore razvoju malih podjetij, da bodo to razumeli kot njihovo priložnost za ustvarjanje večje dodane vrednosti,« poudarja Igor Zorko, predsednik upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije.

Direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije v družbi Petrol, Miha Valentinčič, je pojasnil, da se trenutno veliko ukvarjajo z izboljšanjem uporabniške izkušnje v vseh njihovih dejavnostih, pri čemer ima pomembno vlogo digitalna tehnologija. »Digitalizacija je zelo pomembna pri trgovski dejavnosti, kjer fizična prodajna mesta povezujemo z digitalnimi aplikacijami, ki omogočajo lažji nakup in brezgotovinsko poslovanje,« je povedal.

Da bo Slovenija uspešnejša, pa je potrebno uvesti tudi nekaj ukrepov, kot so prilagoditev zakonodaje, jo modernizirati ter predvsem razmišljati razvojno. Izreden pomen je tudi pridobivanje izobraženih kadrov. Znanja, potrebna za delo, se lahko v dobi digitalizacije pridobijo v zelo kratkem času, je pa zato potrebno stalno izobraževanje, meni Tilen Travnik, ustanovitelj in partner družbe D.Labs.

Z vprašanjem, ali bodo tehnologije služile ljudem ali ljudje tehnologijam, se je ukvarjal dr. Dan Podjed, antropolog, zaposlen kot znanstveni sodelavec Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Poudaril je, da bi nam morale tehnološke rešitve olajšati vsakdan in pomagati pri vsakdanjih opravilih. »Tehnologije nam pogosto zagrenijo življenje, saj niso prilagojene našim pričakovanjem, potrebam in znanju. Da bi nam bile tehnologije v pomoč in podporo, morajo podjetja napraviti premik od ekspertnega k ljudem usmerjenemu razvoju. Ta pristop poudarja, da morajo biti ljudje, ki jih podjetja pogosto pasivizirajo z izrazi »uporabniki«, »stranke« in »naročniki«, dejavno vključeni v razvoj izdelkov, storitev in rešitev.«

Res je, da se gospodarstvo bliskovito spreminja, vendar je danes veliko ljudi, ki pomembno vplivajo na eko sistem za podporo gospodarstva na poti digitalizacije in digitalne transformacije, meni Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, in s tem pritrdilno odgovarja, da je Slovenija lahko uspešna v digitalni ekonomiji.