Pomanjkanje ustreznih kadrov je ena glavnih težav panoge IKT v Sloveniji

Pomanjkanje ustreznih kadrov je ena glavnih težav panoge IKT v Sloveniji. »Ta težava že načenja razvojno sposobnost slovenskih IKT-podjetij,« pravi Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZIT).

Dodaja, da podobno pomanjkanje strokovnjakov z digitalnimi kompetencami velja tudi za podjetja v drugih panogah in v državni upravi. »Slovenija danes in v prihodnjih letih potrebuje vsaj trikrat toliko kadrov s področja IKT, kot jih letno diplomira oziroma magistrira,« pa pojasnjuje Andrej Kos, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.

»Potrebe po digitalnih profilih bodo v prihodnjih petih letih naraščale,« pravi Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIH Slovenija), kjer so skupaj z mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko naredili raziskavo potreb po kadrih na področju digitalnih profilov v slovenskih organizacijah. Med drugim so podjetja spraševali, kakšno je trenutno stanje zaposlenih digitalnih profilov ter koliko digitalnih profilov bodo potrebovali v prihodnjih petih letih.

Dobra tretjina izmed vseh vprašanih 115 podjetij predvideva 50-100-odstotno povečanje potreb po IKT-strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih. Samo v panogi IKT tolikšno povečanje potreb napoveduje 45 odstotkov podjetij, skoraj 10 odstotkov pa jih je ocenilo, da bo rast potreb po digitalnih profilih v prihodnjih petih letih celo več kot stoodstotna.

Občutno premajhen bazen kadrov
Kje bodo podjetja ves ta kader dobila? Kot pravi Katja Mohar Bastar, bodo v prihodnjih petih letih zaposlovala kader, ki je trenutno v zadnji fazi šolanja ali pa je že nekje zaposlen. »To pa nikakor ni dovolj velik bazen IKT-strokovnjakov in drugih digitalnih profilov, ki bi zadostil potrebam trga.«

In kako si lahko IKT-podjetja v takšnih razmerah pomagajo? Kot pravi Šutanovac, težave rešujejo različno. Nekatera več sodelujejo s samostojnimi strokovnjaki na trgu, nekatera kadrujejo mlajše strokovnjake in študente, ki jih "gradijo" dolgoročno, ali podobno "zgradijo" sodelavca, ki izhaja morda iz ekonomske stroke.

Delo na daljavo prinaša nove težave
Dodatna težava je, da zaradi globalizacije nekateri naši strokovnjaki delajo za tuja podjetja na daljavo. Takšno delo postaja med epidemijo še bolj priljubljeno. Na drugi strani je to, kot pravi Šutanovac, tudi priložnost, da slovenska podjetja za bolj rutinska in jasno določena dela na daljavo, ko so potrebe večje, podobno privabljajo kadre iz cenejših držav. »Verjamem tudi, da pomanjkanje kadrov spodbuja sodelovanje med podjetji v smislu, da vsak ne gradi ekipe za vsa področja pri sebi, ampak se bolj specializirajo in več sodelujejo.«

Iskanja rešitev bi se morali lotiti že pred leti
Vsi sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali, pa kot dolgoročno rešitev navajajo prilagoditev šolskega sistema, in sicer tako na osnovno-, srednje- in visokošolski ravni kot pri dodatnem usposabljanju (re-skilling) že zaposlenih, ki se bodo IKT-stroke priučili v poznejših fazah svoje karierne poti. »Dolgoročno je nujno s šolsko reformo zagotoviti ustrezne obvezne predmete računalništva v osnovnih in srednjih šolah, saj so ta znanja pomembna za vse, ne le za tiste, ki se usmerjajo v tehniške študije. Tako bi dobili več dobrih kandidatov za študij računalništva in informatike in sorodne študije,« pravi Šutanovac.

Več si lahko preberete v članku na ikt.finance TUKAJ