Z učinkovitim izkoriščanjem podatkov in umetne inteligence do višje poslovne vrednosti

Umetna inteligenca omogoča doseganje pred kratkim še nepredstavljivih ravni digitalnega poslovanja, inovativnosti in konkurenčnosti. A hkrati prinaša tudi nove nevarnosti zaradi obsega podatkov in informacij, ki ji jih damo na razpolago. Ravno zato je pravilno upravljanje s podatki postala nuja, ki lahko odloča o konkurenčnem položaju tako posameznega podjetja kot gospodarstva kot celote.

To so se strinjali udeleženci že 6. konference GoDigital v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja za informatiko in telekomunikacije. Gre za najpomembnejšo in največjo neodvisno konferenco s področja digitalizacije v Sloveniji, na kateri je bil kot najboljši digitalni projekt leta razglašen tudi prejemnik nagrade GoDigital 2023 – projekt Frodo AI podjetja MEDIUS d.o.o. 



»Gospodarska zbornica Slovenije odločno podpira vsa področja digitalizacije in digitalne preobrazbe slovenske družbe,« je uvodoma izpostavila Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Brez digitalizacije ne bo zelenega prehoda in brez ustreznega znanja in kompetenc s področja informacijske in komunikacijske tehnologije bodo slovenska podjetja izgubila boj s konkurenčnimi podjetji iz bolj razvitega dela sveta. V Nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje si je Slovenija, po njenih besedah, večinoma postavila cilje, ki so usklajeni s cilji EU. Vprašanje pa je, ali so, glede na predvidene ukrepe, uresničljivi. Gospodarstvu je namreč namenjenih daleč premalo sredstev. Še posebej za mala in srednje velika podjetja, ki na področju digitalne zrelosti zaostajajo. Prav tako ni jasno, kako doseči ciljno število IKT strokovnjakov. Nahtigal pogreša tudi večjo podporo prekvalifikacijam že zaposlenih strokovnjakov, v splošnem pa predvsem »ukrep uvajanja obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, ki je dolgoročno nujen ukrep, sicer bomo mladim v Sloveniji onemogočili enakovreden boj za delovna mesta prihodnosti - ne samo v IKT poklicih, temveč na splošno.« 

Državni sekretar na MGTŠ Matevž Frangež vidi največjo dodano vrednost v dobri ekosistemski povezanosti kot podpori sodelovanju gospodarstvenikov, ki izkoriščajo priložnosti pri uporabi in obdelavi podatkov. Ta ekosistem skupaj gradijo ZIT, sama GZS, IKT mreža, pa tudi druge iniciative. Frangež meni, da smo vstopili v obdobje največjih gospodarskih sprememb v človeški zgodovini, ki bodo definirale nove poražence in zmagovalce časa. Evropski industrijski model, ki je doslej temeljil na poceni delovni sili, denarju in energiji, je po njegovih besedah sredi radikalnih sprememb in potrebuje načrt, da nazaj pridobi veljavo, ki jo je imelo evropsko gospodarstvo pred 15-imi leti. Prepričan je, da Slovenija lahko najde svoj prostor v tem hitro spreminjajočem se okolju. »Vsi se strinjamo, da je potrebno izkoristiti priložnosti časa za hitro napredovanje,« je dejal, a poudaril, da potrebujemo tudi soglasje, kako do tega priti: »Ni čas za to, da politika naredi manj. Zdaj je čas, da politika in vsi mi naredimo več. Rabimo okrepljen ekosistemski pristop, visoko soglasje o ciljih in čim višje soglasje o tem, kako do teh ciljev priti.«